ponedeljek, 13. junij 2016

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila so za mnoge bliznjica kako telesu dati kar potrebuje za cim bolj zdravo delovanje in pri tem ostati ekonomicen s casom in sredstvi. Domači vrt se je preselil v nekaj kapsul ali praškov...

https://www.youtube.com/watch?v=bnbTmn51z5o&feature=youtu.be

Mladinski hotel v Kočevju

Občina Kočevje si je za cilj zadala pospešitev slabo razvitega turizma. Razvojna strategija sloni na mladih. V centru mesta se je v ta namen spomladi z osemmesečno zamudo začela gradnja mladinskega hotela. Projekt je razmeroma slabo medijsko pokrit in ga od samega začetka spremlja precejšnje neodobravanje. Preverila sva, koliko mladi o projektu vedo, župana Prebiliča pa prosila za razlago smiselnosti projekta.


Izidor Volf in Andrej Sitar





Odvisnost mladih od mobilnih iger


Nekoč računalniki, danes pametni telefoni. Kar je za nekatere nepogrešljiv del njihovega vsakdana, pa predvsem otrokom in mladostnikom predstavlja veliko težavo. Tudi pri nas se psiohologi vsakodnevno srečujejo s primeri, ko ti zaradi igric na mobilnih telefonih povsem izgubijo stik z resničnostjo. Zasvojljiva realnost, ki jo namenoma ustvarjajo igričarske korporacije, vodi v odvisnost, ki je lahko zelo podobna odvisnosti od drog ali alkohola - in zato zahteva sistematično in profesionalno zdravljenje.

Tadej Grešovnik, Tilen Klarič in Mark Vidrih

Za glasbene skupine pa ne ostane nič

Sledi že dolgo časa prisotna problematika mladih glasbenih skupin, ki za svoje delo ne prejmejo ustreznega plačila. Kdo je za to kriv in kakšne so možne rešitve, so nam pojasnili predstavniki slovenskih glasbenih skupin, ki so se s tem problemom že večkrat soočili.

Urška Polanc, Nika Semprimožnik

 

nedelja, 12. junij 2016

Airbnb - siva ekonomija, nova regulacija


Spletna platforma Airbnb  postaja vse bolj priljubljena oblika kratkoročnega oddajanja stanovanj za turistične ali poslovne namene. V lanskem letu je bilo pri nas na voljo že 6 000 postelj oziroma okoli 70 000 nočitev. Zaplete se pri registraciji dejavnosti in plačevanju davkov od najemnin, kar pa ni edina težava, s katero se srečujejo slovenski ponudniki.

Ana Abram, Špela Bezjakhttps://www.youtube.com/watch?v=ajrUES_On1I

Na prosta mesta za specializacijo iz anesteziologije v Mariboru ni prijavljen še nihče

Že tako kadrovsko podhranjen oddelek za anesteziologijo v UKC Maribor ta mesec zapušča še ena specialistka. V Mariboru tako ostaja 17 anesteziologov, ki bodo ob svojem delu nadzorovali še 23 študentov na specializaciji. Vendar pa bi za optimalno delo potrebovali vsaj 45 specialistov. Zakaj torej na prosta mesta za specializacijo iz anesteziologije v Mariboru ni vpisan nihče? Tina Rajh, Domenika Presekar, Ksenja Strožič

Kaj se zgodi s hišnimi ljubljenčki po smrti?

Hišne ljubljenčke po smrti največkrat pustimo pri veterinarju, za trupla pa poskrbi higienska služba. Kaj se z njimi potem zgodi, ostaja uganka. O tem in o drugih možnih alternativah več Monika Čvorak in Mojca Ipavec.


Kaj se zgodi s hišnimi ljubljenčki po smrti?

Ukinitev državnih blagajn

Pol leta po uvedbi spremembe v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost in obveznosti nakupa davčne blagajne, je prišlo do nove dopolnitve k zakonu, saj majhnim društvom in nepridobitnim organizacijam ni potrebno izdajati računov za prodajanje blaga ali storitev, če s tako dejavnostjo zaslužijo največ 5.000 evrov na leto. Kako je ukinitev davčnih blagajn vplivala na društva sva se pozanimali pri Prostovoljnemu gasilskemu društvu Smlednik, prav tako pa sva govorili z Juretom Galičičem, strokovnim sodelavcem Javnega zavoda Sotočje Medvode, ki združuje področja kulture, športa, turizma in mladine.

Jerca Bergant, Nina Smole



Oživljanje prve pomoči

Oživljanje prve pomoči


Prizori, ko ljudje sredi ceste padejo skupaj, mimoidoči pa jih obidejo, kot da se nič ni zgodilo, so del vsakdana. Je za to krivo pomanjkanje znanja prve pomoči, ali le strah pred tem, da bomo kaj naredili narobe? Več o tem, kako bi to lahko preprečili, pa v prispevku.

Jaka Skubic, Ava Tomlje in Klavdija Rupar


O zaposlovanju športnikov v javni upravi

Šport je dejavnost, ki za mnoge predstavlja velik finančni zalogaj. Tudi za profesionalne športnike. Le redki so se zmožni preživljati s športom, mnogi opravljajo tudi druga dela. Država de tega zaveda, zato vsako leto 115 športnikom in trenerjem omogoči zaposlitev na enem od treh ministrstev, od tega 70 v Slovenski vojski, 30 na policiji in 15 na carinski upravi. Kriterije in pogoje za zaposlitev določa Olimpijski komite Slovenije.

 Andreja Novoselič, Nina Papež, Anja Hrnčič

Ukinitev ambulante nujne medicinske pomoči v Lendavi

Nova organizacija nujne medicinske pomoči bo uvedena predvidoma leta 2019. Neprekinjeno jo bo izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov. Nov Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči je za območje Pomurja predvidel le en urgentni center v Murski Soboti. Ta ureditev pa je v nasprotju z ustavnimi pravicami avtohtone madžarske narodnosti, ki živi na tem območju.

Ajda Čebul, Elisa Halas, Vida Verdev

Coworking kot alternativna oblika dela

V Sloveniji in drugod po svetu se pojavlja vedno več coworking centrov. Predvsem mladim, omogočajo nov način dela, ki temelji na sodelovanju in povezovanju članov s podobnimi interesi. Ti še vedno veljajo za težje zaposljivo delovno silo, zato so primorani posegati po alternativnih oblikah dela. Poglejmo si prispevek.


Iva Kravanja, Darja Vukčevič, Katja Kejžar



Čemu premeščanje prodajalcev?

Zaradi krize in slabšega prometa se število zaposlenih prodajalcev zmanjšuje. Zadnja leta v trgovinah po Sloveniji pridejo tudi obdobja, ko delavce premeščajo in zamenjujejo po poslovalnicah. Ker gre za premestitve na razdalji do 40 kilometrov, v skladu s pogodbami o zaposlitvah, se za pravno sporne ne morejo izkazati. Raziskovali smo, ali tovrstne prakse lahko pomenijo tolikšen pritisk za delavce, da tudi sami dajejo odpovedi. Nina Korošec, Ines Zavec, Maja Slevec Peternel

Pozeba odnesla vsaj 25 milijonov

Zaradi aprilske pozebe in snega je veliko kmetov praktično čez noč ostalo brez več kot polovice svojega pridelka. Prizadete so bile predvsem kmetijske površine v Posavju, Pomurju, na Dolenjskem in Štajerskem. Sadjarje in vinogradnike pa ne čaka le izpad letnega pridelka, ampak se bodo morali soočiti tudi z dolgotrajnimi posledicami.

Betka Burger, Polona Žučko in Katarina Matko

SINTETIČNE DROGE NAMESTO ALKOHOLA

Med mladimi je vse več uporabnikov sintetičnih drog, ki jih jemljejo za sprostitev in zabavo - to, kar starejšim generacijam omogoča alkohol. Le na drugačen način. Družbeni vzorec je torej enak, zamenja se zgolj substanca. Nevarnost pri tovrstnem odklopu realnosti je, da so dolgoročni učinki še nepoznani. Tudi zato, ker na trg prihajajo vedno nove spojine, ki jih v uradnih seznamih prepovedanih drog - zaradi dolgotrajnih postopkov sledenja in testiranja, še ni.

Lea Majcen, Matevž Bolko



Tetovaže medijskih osebnosti - da ali ne?

Tetovaže so v veliko predelih sveta tema, ki se jo obravnava zelo kritično. Vprašanje, ki si ga postavi vsak, ki želi imeti tattoo, je, ali imeti tetovažo na vidnem mestu, ali pa se tetovirati tako, da lahko tetovažo oblačila zakrijejo. Osredotočili se bomo predvsem na medijske osebnosti, torej ljudi, ki večino svojega časa prebijejo pred kamerami, in njihov odnos do tetovaž na vidnih mestih, ter kako vplivajo na njihov vsakodnevni delovni proces.

Tine Ružič, Žiga Lesjak


Ali se bodo Vrhničani rešili smradu?

Poletje je čas, ko vrhniška okna vse pogosteje ostajajo zaprta. Ker zakonodaje, ki bi področje neprijetnih vonjav urejala, ni, so prebivalci prepuščeni dobri volji petih potencialnih onesnaževalcev zraka v svojem okolju. Preverili smo, kje je najhuje, kaj se je od lani spremenilo in ali se bodo smradu sploh kdaj znebili.

Metka Prezelj, Maja Šturm in Marko Planinc


Razdvojenost slovenskega novinarskega prostora

V Sloveniji imamo dve novinarski društvi - Društvo novinarjev Slovenije ter Združenje novinarjev in publicistov. Zanimalo nas je, kako to vpliva na delo novinarjev in odnose med njimi. Pa tudi, ali je to razdeljenost, ki jo je potrebno preiti.

Avtorji: Rebeka Lepej, Blaž Mohorčič, Martina Murko Gajšek.

četrtek, 9. junij 2016

Ločevanje odpadkov v študentskih domovih

Pred tremi leti so študenti novinarstva delali prispevek na temo ločevanja odpadkov med stanovalcih v študentskih domovih. Med drugim so ugotovili, da dom FDV sploh nima zabojnika za biološke odpadke. Mi smo preverili, kakšna je situacija tri leta pozneje in kakšne so navade študentov pri ločevanju odpadkov.


Rok Bizjak, Vanja Brec in Janže Fric