ponedeljek, 15. junij 2015

Zaprtje mestnega jedra v občini Novo mesto

Novomeški Glavni trg potrebuje oživitev, za to je novomeška občina pričela dialog o spremembi prometnega režima na Glavnem trgu. S tem naj bi upočasnili tranzit in naredili Glavni trg prijetnejši za obiskovalce, pešce in kolesarje.


Žiga Anže Šilak, Gregor Strasbergar


Mercator- vedno slabši sosed?


Odkar je lastništvo Mercatorja prevzel hrvaški Agrokor, je slovenska javnost ogorčena. "Najboljšemu sosedu" očitajo, da domače proizvode prestavlja na nižje, slabše vidne police, ali pa jih iz prodajaln preprosto umika. Na Facebooku se pojavljajo skupine, ki z zgovornimi naslovi napovedujejo bojkot Mercatorja, ljudje pa iz prodajaln prihajajo s polnimi vrečkami proizvodov iz tujine.  

Mitja Juraja, Martina Drobne, Brigita Piko



Problem pripravništva

Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v javnem sektorju letos ni razpisanih pripravniških mest. Lani je bilo v Sloveniji približno 1300 zaposlenih pripravnikov, evidenc o številu volonterskih pa ni. Vlada z vsemi vpletenimi že razpravlja o novem predlogu zakona o pripravništvih, kot kaže pa bodo opaznejše spremembe vidne šele prihodnje leto.

Anja Brus, Anja Micevski, Alja Jureč


Fracking v Sloveniji?


Fracking je zloglasna metoda pridobivanja plina, ki jo uporabljajo predvsem v Združenih državah Amerike ter ponekod po Evropi. Podjetje Geoenergo je v postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja za novo plinsko centralo na Petišovskem polju, kar pa, po mnenju domačinov in Civilne iniciative Ustavimo fracking, lahko pomeni razmah te metode tudi v Sloveniji. 

Tanita Rose, Vanja Gligorović

Mesec maj in alkohol

Mesec maj je čas, ko se prebuja narava. Z njo pa se prebujajo študentske zabave in prekomerno uživanje alkohola. Mladi se pred spomladanskim izpitnim obdobjem radi poveselijo na enem izmed mnogih festivalov. Naša ekipa je obiskala ljubljansko Škisovo tržnico.




Zala Grudnik, Jaka Kozmelj, Katja Špoljar

Prihodnost slovenskega filma

Prvi zvočni celovečerni film pri nas je nastal v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes je v primerjavi z ostalimi kulturnimi dejavnosti ta umetnost v Sloveniji deležna nižje finančne podpore. Zanimalo nas je, kaj to pomeni za diplomante filmske režije.

Katarina Bulatović, Sanja Gornjec in Valentina Novak



Slabšanje gibalnih sposobnosti otrok

Zdaj pa k težavi, ki pesti mnoge otroke in hkrati starše. Otroci se premalo gibajo in so pretežki, kar kažejo skrb vzbujajoči rezultati športno vzgojnih kartonov. Manjša športna aktivnost otrok se pogosto nadaljuje tudi, ko odrastejo. O vzrokih zanjo pa v prispevku.

Sara Leben, Mojca Poročnik in Zala Štritof



Slovenski otroci so med debelejšimi na svetu



Delež otrok in mladostnikov, ki imajo težave s prekomerno težo se je v zadnjih trideset letih podvojil. V Sloveniji je tako predebelih že 32 odstotkov dečkov in 32 odstotkov deklic. Toda zdravniki opozarjajo: "Če ne bomo ukrepali, se lahko to število še drastično poveča."
Raziskave kažejo, da bojo otroci, ki odraščajo danes, prvi v zgodovini, ki ne bodo živeli dlje kot njihovi starši.





Eva Centrih in Petra Vehovar

Oddajanje stanovanj študentom na črno

Bivanje na črno predstavlja velik problem, saj ima neplačevanje davkov dolgoročne posledice za celotno družbo. Najemniška razmerja brez pogodbe so sicer zakonsko prepovedana in ne zagotavljajo nobene pravne varnosti, a se zanje kljub temu odloči mnogo študentov. Grobelšek, Rozman in Zagoršek

Mladi na Gorenjskem danes in jutri

Danes se mladi srečujejo z različnimi težavami, a mnogi izmed njih ne dobijo besede. Med preslišanimi so tudi tisti, ki so se po srednji šoli zaposlili kot fizični delavci, vendar življenja nočejo preživeti za tekočim trakom. Takšnih posameznikov in njihovih zgodb je na Gorenjskem ogromno, predvsem v industrijsko usmerjenih mestih in njihovi bližnji okolici.

Pripravila: Tilen Čebašek in Luka Počkaj




Bralna kultura


V Sloveniji narašča število ljudi, ki jih knjige ne zanimajo. V zadnjih dvajsetih letih je upadla predvsem branost med ljudmi z višjo ali visoko izobrazbo, je pokazala raziskava Ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. 

Anamarija Lukovac in Patricija Fašalek

Študentske organizacije

Študentske organizacije v Sloveniji delujejo na treh ravneh. Poleg krovne organizacije ŠOS, so na ravni univerz še tri, na lokalni ravni pa zveza ŠKIS zajema dodatnih 52 študentskih klubov. 60 % proračuna – ki že vrsto let presega 10 milijonov evrov –, se porabi za delovanje organizacij. Moti pomanjkanje nadzora pri porabi sredstev, prav tako pa so nejasne pristojnosti posameznih organizacij.



Gal Jerman, Nejc Grilc in Anže Lebinger

Visoke cene študijskih gradiv

Zbirke študijskih gradiv, t.i. skripte, so za marsikaterega študenta nezaželjeno gradivo. Dodatno predstavljajo za študente nemajhen strošek. Ta bi se lahko zmanjšal ali povsem ukinil, če bi fakulteta na področju razpečevanje študijskih vsebin naredila nekaj sprememb. Luzar, Čebulj

CEPLJENJE OTROK

V Sloveniji imamo glede cepljenja otrok enega izmed najstrožjih sistemov v Evropi in verjetno tudi na svetu – staršem, ki cepljenje svojega otroka zavračajo, grozi kazen v višini 500 evrov. Vedno znova prihaja do razprav med strokovnjaki, ki poudarjajo pomembnost precepljenosti generacij, in nekaterimi laiki, ki so mnenja, da bi cepljenje moralo biti odločitev vsakega posameznika.

Maja Jagodic, Neža Mlakar, Anja Horjak


"Deflategate" tudi v Sloveniji?

V ZDA je januarja letos izbruhnil škandal, v katerega so bili zaradi premalo napihnjenih žog vpleteni kasnejši prvaki lige NFL New England Patriots. Ker je najboljša liga ameriška nogometa na svetu vzor tudi slovenskim igralcem, ne gre zanemariti možnosti, da se škandal ponovi tudi pri nas. 

Jan Hvalec, Neža Pavčič




Ogrožen nacionalni dodatek pri Erasmus štipendijah

Bodoči Erasmus študentje so maja, potem ko so se na izmenjavo že prijavili, izvedeli, da nacionalnega dodatka v višini 150 evrov letos ne bo. Po pogajanjih med študenti in Ministrstvom za delo, ki je odgovorno za štipendije, so se dogovorili, da bodo sredstva za letos vseeno skušali zagotoviti.

Vida Božičko, Tadeja Ogrizek in Sonja Kolarič

petek, 12. junij 2015

Bivanje v študentskem domu na črno

Študent se v študentski dom lahko vseli na podlagi odločbe pisarne za študentske domove, za to pa mora izpolnjevati določene pogoje. Vsako leto tako na čakalni listi ostane nekaj sto študentov, ki posteljo potrebujejo, zato se velikokrat zatečejo k nakupu pogodb na črno.

Tjaša Smolej, Pia Kokelj, Nina Repe